Z jezera se širi močan smrad po mrtvih ribah in mulju.
Člani Ribiške družine Ormož so danes na slovenskem delu Ormoškega jezera dokumentirali množičen pogin rib. Kot so zapisali, so po znižanju gladine obsežne površine jezerskega dna ostale brez vode. V plitvih kotanjah, med vodno vegetacijo in na razgaljenem mulju ležijo številne poginule ribe, predvsem mladice, med njimi pa tudi večji osebki. Z jezera se širi močan smrad po mrtvih ribah in mulju.
"Fotografije in neprekinjeni posnetki z dronom kažejo, da ne gre samo za nekaj posameznih rib ali en manjši vodni žep. Pogin se pojavlja na širšem območju razgaljenega jezerskega dna," so zapisali in dodali, da je HEP Proizvodnja za obdobje od 28. avgusta do 5. septembra 2026 uradno napovedala znižanje gladine akumulacije HE Varaždin do dva metra pod najnižjo gladino normalnega obratovanja. Kot razlog je navedla redni letni pregled in vzdrževanje asfaltnih oblog nasipov. Ob tem je zagotovila postopno in čim počasnejše zniževanje zaradi zmanjšanja vpliva na ribji živelj. Dejan Lukaček, podpredsednik Ribiške družine Ormož in vodja čuvajske službe pojasni:
Po informacijah ribičev se takšno znižanje izvaja že več let, ob njem pa se pogini rib ponavljajo.
"Ne moremo trditi, da je letos poginilo več rib kot v preteklih letih, saj primerljivih uradnih popisov nimamo. Letos smo bili predvsem prvič na kraju ob pravem času in dogajanje obsežno dokumentirali z dronom. Zato ne želimo nikogar vnaprej obtoževati. Očitno ima HEP za znižanje gladine pravno podlago. Vzdrževanje hidroenergetskih objektov je potrebno, odgovornost za konkretni pogin pa se lahko ugotovi šele po strokovnem in inšpekcijskem pregledu. Treba je preveriti ali je bila gladina znižana skladno z dovoljeno dinamiko, ali so bili upoštevani vsi vodnopravni in naravovarstveni pogoji, ali so bili ribiški upravljavci na obeh straneh meje pravočasno obveščeni, ali so bila vnaprej prepoznana območja, na katerih bi lahko ribe ostale ujete, ali je bil pripravljen načrt reševanja oziroma premestitve rib, ali je eden izmed namenov znižanja tudi izsuševanje vodne vegetacije ter zakaj se podobni pogini ponavljajo in kako jih preprečiti v prihodnje," so sporočili.
Menijo, da če je bila dovoljena dinamika zniževanja ali kateri izmed varovalnih pogojev kršena, je treba ugotoviti, kdo je za to odgovoren. Če pa je bilo vse izvedeno skladno z dovoljenji, kljub temu pa vsako leto prihaja do pogina rib, je treba preveriti, ali so obstoječi pogoji in zaščitni ukrepi sploh ustrezni. Redno vzdrževanje ne bi smelo imeti za redno posledico pogina rib.
O dogodku so se v Ribiški družini Ormož povezali tudi s pristojnimi predstavniki ribiških družin na hrvaški strani, ki bodo v okviru svojih možnosti preverili stanje in ukrepali pri tamkajšnjih pristojnih službah. Kot pravijo, želijo dogodek obravnavati povezovalno, strokovno in čezmejno. Ne gre za vprašanje Slovenije proti Hrvaški, saj ribe ne poznajo državne meje, posledice posegov pa občutimo na obeh straneh.
"Naš cilj ni javno določiti krivca, preden so znana vsa dejstva. Naš cilj je ugotoviti, kaj je šlo narobe, kdo je imel možnost to preprečiti in kaj moramo vsi skupaj spremeniti, da se takšni prizori ne bodo več ponavljali. Ormoško jezero ni samo hidroenergetska akumulacija. Je življenjski prostor številnih ribjih in drugih živalskih vrst ter skupen del reke Drave. Zato pristojne slovenske in hrvaške organe ter HEP pozivamo k hitremu odzivu, strokovnemu pojasnilu in sodelovanju pri iskanju trajne rešitve," so še zapisali v Ribiški družini Ormož.
Foto: Dejan Lukaček, Ribiška družina Ormož
.jpg "Na Ptuju trije kandidati za župana")
.jpg)