Ptujski župan Miran Senčar je okoljsko ministrstvo in ostale pristojne nedavno pozval k ureditvi razmer na Ptujskem jezeru, kjer po njegovem mnenju prihaja do nerazumnega zanemarjanja. Ukrepanje pričakuje zlasti od Dravskih elektrarn Maribor (DEM), saj je akumulacijsko jezero del energetskega objekta Hidroelektrarne Formin.
Senčar v dopisu, ki ga je ob ministrstvu za okolje naslovil tudi na ministrstvi za gospodarstvo in infrastrukturo, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Dravske elektrarne Maribor, zatrjuje, da jim sedanje stanje Ptujskega jezera onemogoča načrte glede turističnega vodnega potenciala, ob tem pa vse bolj kaže na ekološko katastrofo.
Kot dodaja, so DEM pred leti redno odstranjevale naplavine, občasno tudi mulj, ki so ga odlagali na umetne otoke ali jezersko obalo, pred dvema letoma pa se je takšna skrb za jezero skoraj povsem ustavila. Zaradi tega je območje jezera polno odpadlih vej, nabira se mulj, vse to pa lahko ogroža varnost.
"Zaradi kopičenja mulja je ponekod vode le še pol metra, vodna trava onemogoča plovbo, ob vsem tem mulj smrdi. Na občini smo se zato odločili opraviti analizo, da ugotovimo, kaj se v jezeru sploh nahaja," je razmere na 420 hektarjih Ptujskega jezera, ki se nahaja na območju Nature 2000 in velja za največjo umetno vodno površino v Sloveniji, opisal Senčar.
Ptujska občina si skupaj sosednjo občino Markovci že nekaj časa prizadeva za turistični razvoj ob jezeru, kjer že potekajo nekatere športnorekreacijske aktivnosti, zgradili so pristanišče Ranca ter še nekaj vstopno-izstopnih mest, veslaško progo in opazovalnico ptic. Na Ptuju so zato prepričani, da bi Dravske elektrarne in država morali prispevati svoje pri oživljanju jezera.
Senčar doslej posebnega odziva na svoj poziv še ni dočakal, na ministrstvu za okolje in prostor so odgovorili le to, da je po koncesijski pogodbi vzdrževanje in odstranjevanje mulja na tem območju v pristojnosti DEM. Enako menijo tudi v Holdingu slovenske elektrarne (HSE), pod katerega sodi najbolj dobičkonosno podjetje omenjene skupine, ki po njihovem samostojno izbira izvajalce del in vodi postopke.
V Dravskih elektrarnah so pojasnili, da so v zadnjem desetletju za ekološko sanacijo, ki med drugim vključuje tudi čiščenje mulja v Ptujskem jezeru, namenili dobrih deset milijonov evrov, v naslednjih letih pa načrtujejo še povečanje teh sredstev, ne le na jezeru, pač pa na celotni strugi Drave.
"Letos smo sicer zaradi še večje nujnosti čiščenja mulja na drugih lokacijah čiščenje v Ptujskem jezeru prekinili, ne pa ustavili. S čiščenjem bomo intenzivno nadaljevali ob koncu leta," je dejala vodja odnosov z javnostjo v DEM Majna Šilih in dodala, da za vsa dela v strugi in jezeru potrebujejo soglasja organov v okviru ministrstva za okolje.
Ob tem je poudarila, da bodo v prihodnjih letih intenzivirali revitalizacijo Ptujskega jezera, že letos pa so uredili brežino ob Brodarskem društvu Ranca Ptuj.
Sicer pa v DEM še opozarjajo, da je skrbnik oziroma koncesionar plovnega območja jezera tisti, ki je po odloku o določitvi plovnega režima na Dravi in Ptujskem jezeru zadolžen za njegovo vzdrževanje, to pa pomeni, da je zadolžen tudi za odstranjevanje naplavin in drugih ovir v vodi.
