Preživninski sklad se pri svojem delu srečuje z neplačevanjem preživnin, čeprav so jih zavezanci dolžni plačevati. Do oktobra želijo pripraviti in ministrstvu za delo tudi predstaviti predlog, ki bi omogočil hitrejšo izterjavo. Neplačevanje preživnin kot osrednji problem izpostavljajo tudi v zavodu Emma, kjer pomagajo žrtvam nasilja.
"V številnih primerih se pri postavljanju individualnih načrtov pomoči posameznici ali posamezniku izpostavi tudi problematika neplačevanja pravnomočno določenih preživnin," je opozorila Natalija Gregorič iz zavoda Emma, Centra za pomoč žrtvam nasilja. Največja težava je po njenih besedah dolgotrajnost postopkov na sodiščih. Nekatere tožbe za razvezo se vlečejo tudi več mesecev, medtem pa preživnine niso določene.
Prav tako je zahtevno pridobivanje dokumentacije za vložitev predloga za izvršbo na sodišču, denimo številke transakcijskega računa zavezanca. V zavodu menijo, da bi morali pristojni organi pridobiti podatke o zavezancih za plačevanje preživnin po uradni dolžnosti.
Da bi bilo treba preživninski sistem v določenem delu posodobiti in nadgraditi, priznava tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nadomestilo preživnin bi bilo smiselno po njihovi oceni urediti tako, da bi se izterjala celotna preživnina, ki je določena, ne pa le nadomestilo preživnine.
Nadomestilo preživnine je decembra lani sicer prejelo 3769 otrok v povprečni višini 83 evrov na otroka. Preživninski sklad je za nadomestila lani skupno izplačal 3,7 milijona evrov, od tega milijon evrov iz proračuna in 2,7 milijona evrov iz sredstev, ki so jih dobili z izterjavo dolžnikov sklada.
Neodpisane terjatve do dolžnikov so konec lanskega leta znašale 50,2 milijona evrov, izhaja iz letnega poročila jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada za lani. Sklad se je tako imenoval do pripojitve sklada za razvoj kadrov in štipendije v začetku letošnjega leta.
