Jacek Dehnel v Odprtem pismu Evropi o umetni inteligenci
Poljski pesnik Jacek Dehnel je z branjem letošnjega Odprtega pisma Evropi odprl festival Dnevi poezije in vina na Ptuju. V pismu se je zavzel za pravno ureditev umetne inteligence v EU. Prepričan je namreč, da bo zamenjava književnosti in umetnosti za cenejšo imitacijo imela katastrofalne posledice za človeško kolektivno zavest.
Kot je povedal Dehnel, sam niti ne verjame v neposredno moč pisane besede, saj odprta pisma, romani in pesmi spreminjajo svet le redko in običajno z zamudo. A kot nasprotje je omenil primer eseja Človeška duša v socializmu Oscarja Wilda iz leta 1891, besedilo o tehnoloških inovacijah, ki so takrat spreminjale svet in so ga v naslednjem stoletju še bolj spremenile. Kot drug takšen primer pa povest Božična pesem v prozi Charlesa Dickensa.
"Wilde opisuje svet, ki deluje z napakami - in to je verjetno izkušnja, ki je blizu vsakomur od nas -, hkrati pa je to svet, ki ga je mogoče popraviti. Tega se vsi dobro zavedamo, zlasti pa vi, spoštovane poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, kajti za vas je popravljanje naše skupne resničnosti tako rekoč glavna poklicna naloga," je zapisal Dehnel.
Omenjena pisatelja sta bila iz časa viktorijanske dobe, kjer je sistem "varovanja" in "kaznovanja" temeljil na prisilnem delu. Kot spominja Dehnel, so k temu sodili tudi samotežni mlini, nekakšna "teptalna kolesa" - valji s stopnicami, po katerih so hodili obsojenci in poganjali stroje z močjo lastnih mišic. Uporabljali so se za črpanje vode ali mletje žita, toda pogosto niso imeli nobenega uporabnega namena, saj so "mleli v prazno", kar je bila oblika dodatne kazni.
Ljudje so bili s tem prikrajšani za možnost ustvarjanja. "Tudi z gospodarskega vidika je bila to čista norost: ko je Wilde pisal za pisalno mizo, ko je predaval, je britanskemu gospodarstvu prinesel veliko več denarja kot takrat, ko je delal kot dvonožni poganjalec samotežnega mlina. Zdi se, da si danes prav vse to prizadevamo storiti s človeško ustvarjalnostjo," je zapisal pesnik.
Kot spominja Dehnel, je v zadnjem času na podoben način več ljudi izrazilo mnenje, da za ustvarjanje umetnosti ne potrebujemo umetne inteligence. Dejstvo, da Evropska unija še ni pravno uredila vprašanja umetne inteligence, ocenjuje kot eno največjih kulturnih groženj, s katerimi se soočamo, saj gre za globalen proces, "katerega resnosti danes niti nismo zmožni doumeti".
Pri tem je navedel Noama Chomskega, ki je umetno inteligenco označil za program, specializiran za plagiatorstvo. Ocenil pa je tudi, da tisto, kar na koncu pride do bralcev, ni delo, temveč le njegova imitacija. V tem se po besedah Dehnela skriva tudi past "pisanja književnosti po prvi izbiri", ki se opira na stereotipe in pomanjkanje vsakršne domišljije.
"Književnost - in širše umetnost - je že od nekdaj način, kako se družbe pogovarjajo same s seboj, oblika kolektivnega razmišljanja, pogosto neprijetnega, ki razdira človekovo samozadovoljstvo in kvari dobro voljo," je zapisal Dehnel. Prepričan je, da bo njena zamenjava s cenejšo imitacijo, ki nemoteno teče po verjetnih in dobro znanih povezavah, namesto da bi nam odstirala nepričakovano in nas vrgla iz ustaljenega ritma navad, imela katastrofalne posledice za našo kolektivno zavest.
Dehnel se je zavzel za prepoved nepogodbene uporabe avtorsko zaščitenih del s strani umetne inteligence, za preglednost uporabljenih virov in za odstranitev tistih izdelkov, ki so bili doslej ustvarjeni s kršenjem pravic.
Festival bo na Ptuju in v številnih drugih krajih potekal do 24. avgusta.
Utrinki iz odprtja (MS)
