Župani haloških občin Podlehnik, Majšperk, Videm, Cirkulane in Zavrč odločno nasprotujejo umestitvi vetrnih elektrarn na območju Loga v občinah Žetale in Rogatec. Ocenili so namreč, da bi umestitev vetrnic v okolje, ki je izjemno občutljivo, naravno in turistično dragoceno, imelo trajne negativne posledice, so sporočili iz Občine Podlehnik.
Župani tudi menijo, da bi vetrnice prinesle trajno vizualno degradacijo krajine Haloz. Opozorili so, da bi postavitev petih vetrnih agregatov višine do 220 metrov pomenilo drastičen poseg v značilno krajino Haloz. Gre za območje neokrnjene narave z razgibanimi griči, gozdovi in vinogradi, ki bi bilo zaradi izjemne vidnosti nepovratno prizadeto.
Vetrnice bi po njihovih besedah tudi zmanjšale turistični potencial Haloz, saj z vizualnimi in zvočnimi vplivi prinašajo izgubo ključnih konkurenčnih prednosti za razvoj zelenega turizma.
Župani so izpostavili, da načrtovana postavitev vetrnic poteka v neposredni bližini zavarovanega gozda Belinovec in Donačke gore, ki sodita v območje visoke naravovarstvene vrednosti. To pomeni nedopusten poseg v okolje, kjer bi morala prevladovati skrb za naravo, in ne industrijski objekti.
"Načrtovana investicije v višini 55 milijonov evrov predstavlja izjemno visok strošek, ob tem pa se pojavljajo resni dvomi o energetski učinkovitosti projekta. Na območju Loga oz. Maceljske gore vetrni potencial ni posebej izrazit. Zato obstaja utemeljen dvom, da je na tej lokaciji sploh dovolj vetra, da bi bila investicija energetsko in ekonomski smiselna," so zapisali v Občini Podlehnik.
Družba DEM iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja - treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.
STA, Foto: Envato Elements
