Slovenski kmetovalci so v vse slabšem položaju, saj so odkupne cene kmetijskih pridelkov vse nižje, potrošniki pa drago plačujejo tako slovensko hrano kot tudi hrano iz Evropske unije in tretjih držav.
Kmetje in kmetijske organizacije pa ob Strateškem načrtu za izvajanju skupne kmetijske politike v Sloveniji od leta 2023 do 2027 opozarjajo, da je ta pogosto nespametna in lahko naredi v prihodnosti več škode kot naravne ujme. Slovenska kmetijska politika bi morala v prihodnosti omogočati čim večjo pridelavo hrane, zagotavljati prehransko varnost, povečati samooskrbo ter biti spodbudna do mladih kmetov, ki naj bi v prihodnosti obdelovali slovensko zemljo in skrbeli za poseljeno podeželje. Današnji sogovorniki v oddaji Tarča ugotavljajo, da je ta daleč od tega. Kmetje in nevladne organizacije pravijo, da tokrat ne bodo popustili, saj zamujenega časa in denarja ne bodo mogli nadoknaditi. Sami želijo vplivati na subvencije v kmetijstvo.
Do uresničitve zahteve po dodatnih 380 milijonih evrov za kmetijstvo v prihodnjih petih letih bodo nevladne kmetijske organizacije nadaljevale z aktivnostmi in pripravami na vseslovenski protest kmetov.
