Veliko kmetov je doslej predalo svoje kmetije zaradi pomoči sredstev iz programa razvoja podeželja za mlade prevzemnike kmetij. Kako bo to v Sloveniji v prihodnosti?
Med številnimi težavami, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo, je prav gotovo staranje kmečkega prebivalstva. Poprečna starost gospodarjev na našem območju je več kot 55 let, kar nekaj gospodarjev, ki še vedno vodijo kmetijo, pa so stari 70 let in več. Starejši kot so gospodarji na kmetijah, težje predajo vajeti mladi generaciji. Mnogi mladi se običajno ne bojijo prevzema, saj vedo, da dobijo tako tudi določena zagonska sredstva, lahko načrtujejo, v katero smer bodo razvijali kmetijo in si ustvarijo družino. V minulih letih je tudi na našem območju že zelo spodbudno stekla starostna prenova - prav zaradi stimulativne finančne podpore. Toda slovenski kmetje, še zlasti bodoči mladi prevzemniki, ki so videli načrtovane podpore v strateškem načrtu 2023-2027, so zdaj zelo zaskrbljeni. Iz dokumenta je namreč razvidno, da do podpore ne bodo upravičeni kmetje, ki letno presegajo 165.000 evrov standardiziranih prihodkov. Standardizirani prihodek kmetije sicer ne predstavlja dejanskih prihodkov, ampak izračun kmetijskega ministrstva, koliko naj bi kmetija zaslužila glede na velikost kmetijskih nepremičnin in število glav živine oz. čebeljih panjev. Po proučitvi pravilnika o izračunu ter evidenci standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev se je namreč izkazalo, da že srednje velike kmetije hitro presežejo zgornjo mejo za pridobitev podpore. Torej bodo kmetije, ki so vlagale v kmetije za svoj razvoj in predvsem bodoči prevzemniki na nek način kaznovani. Nevladne organizacije so v zadnjih mesecih zelo aktivne, da bi dokazale, kako škodljivo je, če ostane tak ukrep. S potencialno rešitvijo so že seznanili tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kako jim uspeva, pa izveste v današnji tarči.
Na fotografiji: Gregor Kolar mladi prevzemnik iz Žetal živi in dela na kmetiji svojih staršev.
