V Gornji Radgoni se je začel 61. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, na katerem se bo v šestih dneh predstavilo 1700 razstavljavcev iz 35 držav. Sejem je odprla predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru izpostavila pomembno vlogo kmetijstva pri iskanju trajnostnih rešitev, tudi pri obnovi po poplavah.
Predsednica republike je poudarila, da kmetijstvo ni zaviralec sprememb, ampak je akter napredka, zato verjame v vodilno vlogo kmetov in kmetic pri iskanju trajnostnih rešitev in prilagoditev na posledice podnebnih sprememb.
Odprava posledic poplav in obnova morata po njenem mnenju teči z roko v roki s trajnostnim razvojem in vključevati ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe ter mora temu slediti tudi država in pri tem pomagati ljudem in lokalnim skupnostim.
Dodala je, da je za prihodnje desetletje ključno najti način, kako pridelati čim več kakovostne hrane, da ne bomo odvisni od uvoza in ekonomskih tveganj ter da bomo vse to dosegli tudi ob ekstremnih vremenskih razmerah. Po njenem mnenju imamo ljudje dovolj znanja, da se zaščitimo pred podnebnimi spremembami in jih upočasnimo, če je to v naši moči: "In te moči je veliko; vidim jo v vas, spoštovane kmetice in kmetje, verjamem v vaše sposobnosti in inovativnost."
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je v svojem govoru izpostavila številne spremembe v izvajanju skupne kmetijske politike, ki je po njenem mnenju strateško najpomembnejša vsebina za slovensko kmetijstvo.
Dodala je, je bilo lani 10, letos pa sedem javnih razpisov, letos pa bodo objavili še razpis za investicije v protivetrne zaščite. Povedala je, da bo ministrstvo do 1. septembra imelo prve podatke o nastali škodi: "In naše prihajajoče aktivnosti bodo močno spremenjene zaradi odpravljanja posledic ujm. Ukrepi se oblikujejo usklajeno na nivoju vlade, spremenjenih pa je že več predpisov za čim bolj učinkovito pomoč."
Ministrica je v izjavi za medije dodala, da so podnebne spremembe dejstvo ter da se je treba nanje prilagoditi in temu podrediti celotno kmetijsko politiko. "Tudi na sejmu je opaziti, da se tehnologije že prilagajajo na podnebne spremembe in da je na tem področju tehnološki napredek zelo velik," je dejala.
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je med drugim povedal, da je Agra vedno zrcalna slika slovenskega podeželja. Ker skuša Pomurski sejem prek tradicije začrtati vizije za prihodnost, letos postavljajo tudi t. i. kozolec podnebnih ciljev. Z njim opozarjajo na vse večji razkorak med razvojem in njihovimi posledicami: "Kozolec je simbol slovenskega kmetijstva, ki je znalo na sonaraven način poskrbeti za svoje pridelke in negovati arhitekturno ter kulturno dediščino podeželja."
Pomurski sejem je v Gozdno parkovnem nasadu zasadil tudi himalajsko cedro v čast državi partnerici Indiji.
Na Pomurskem sejmu dodajajo, da je Agra z bogatimi vsebinami nepogrešljiva za razvoj slovenskega kmetijstva, živilstva in podeželja, saj prinaša inovacije, trajnostne smernice in odlične prakse ter mednarodne poslovne povezave, strokovnjake pa seznanja z novimi znanji. Potrošnikom, ki želijo varno in kakovostno hrano, predstavlja najboljše tradicije, novosti ter odličnost pridelkov kulinarike in vin. Sejem je odprt do 31. avgusta, med 9. in 18. uro
Več pa v današnji Kmetijski oddaji:
Utrinki iz sobotnega dogajanja na sejmu Agra. (MS)
