Spletni prevaranti znova na delu

Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, so v zadnjih dneh znova prejeli več takšnih prijav. Skupni imenovalec vseh je enak: žrtve so v dobri veri sledile navodilom neznancev in jim omogočile dostop do svojih bančnih računov ali pa jim neposredno nakazale denar, prepričane, da gre za varno naložbo ali izplačilo zasluženih sredstev.
V ponedeljek je tako oškodovanec goljufu omogočil dostop do svojega bančnega računa. Storilec je priložnost hitro izkoristil in račun izpraznil. Škoda je presegla 24.000 evrov.
Dan kasneje je neznanec prepričal občana, da ima na računu skoraj 10.000 evrov kriptosredstev, čeprav sam z njimi nikoli ni trgoval. Zgodbi je verjel in omogočil dostop do svoje spletne banke. Kmalu zatem je ugotovil, da je ostal brez kar 75.000 evrov.
Istega dne je bil prijavljen še primer z območja Maribora, kjer je storilec po telefonu obljubljal izjemne zaslužke z nakupom kriptovalut. Oškodovanec mu je nakazal skoraj 40.000 evrov. Namesto donosne naložbe je ostal brez denarja.
V sredo sta sledili dve prijavi - oškodovanca sta neznancem omogočila dostop do spletnega bančništva. Eden je izgubil več kot 55.000 evrov, drugi pa več kot 42.000 evrov.
Naslednji dan so bili obveščeni o prijavi oškodovanca, ki je ostal brez skoraj 25.000 evrov.

Na PU Maribor pravijo, da gre le za izstopajoče primere, saj so obravnavali več podobnih prijav, pri katerih so oškodovanci ostali brez sredstev v višini nekaj tisoč evrov.
Policisti ob tem opozarjajo tudi na ravnanje žrtev po ugotovljeni prevari. Oškodovanci pogosto še pred prijavo izbrišejo aplikacije, sporočila, elektronsko pošto in druge sledi komunikacije z goljufi. S tem nehote uničijo dokaze, ki bi lahko pomagali pri identifikaciji storilcev, zato jih pozivajo, da v teh primerih ne brišejo podatkov ali aplikacij.
Občanom svetujejo še, da takoj prekinejo pogovor z osebami, ki obljubljajo hiter zaslužek ali »najdena« sredstva, ne razkrivajo osebnih, varnostnih in bančnih podatkov, ne omogočajo oddaljenega dostopa do svojih telefonov ali računalnikov, ne nakazujejo denarja neznancem, ne potrjujejo "sumljivih" prijav, plačil ali bančnih transakcij, ne klikajo sumljivih povezav in ne izpolnjujejo neznanih spletnih obrazcev ter shranijo telefonske številke, sporočila in drugo komunikacijo kot dokaz. Predvsem pa je pomembno, da ne nasedejo ponudbam in obljubam o hitrih zaslužkih ter pozabljenih (oplemenitenih) finančnih sredstvih, oziroma so posebej previdni pri tovrstnih vlaganjih.